Med primere dobre prakse emancipacijskega izobraževanja uvrščamo delo v programu Projektno učenje za mlajše odrasle.

Program se uvršča med izobraževalne programe za odrasle, ciljna skupina pa so mlajši odrasli od 15. do 25. leta brez poklicne ali strokovne izobrazbe ter ustreznih zaposlitvenih izkušenj.

Program s projektnim delom (projektnim učenjem), ki prehaja od oblike k metodi, ponuja drugačne prijeme pri izobraževanju mlajših odraslih. Zagotavlja izražanje potreb,  interesov in sposobnosti udeležencev, ki sodelujejo pri načrtovanju vsebin programa. 

Udeležba v programu pri udeležencih podpira premagovanje manj spodbudnih vzgibov iz primarnega socialnega okolja, dosedanje izkušnje z izpeljavo programa PUM pa kažejo, da program spodbuja mlajše udeleženke(ce) k dokončanju izobraževanja, ki so ga že opustili, in vodi k uspešni izdelavi poklicnih ali zaposlitvenih strategij. Raziskave so pokazale, da se vsako leto 60-70% udeležencev PUM-a ponovno vključi v izobraževanje, ga zaključi ali poišče zaposlitev.

Pri snovanju programa PRiKAZ črpamo iz metodologije projektnega učenja in tako imenovanega “odprtega” kurikuluma, ki se je v Sloveniji prvič uveljavil v programu PUM. Kljub dobrim rezultatom, ki sta jih pokazali evalvacijski študiji PUM (leta 2000 in 2010), ta način izvajanja programov še vedno ni sprejet kot ustrezen in v državah partnerskih organizacij PYLE ni prepoznan kot kakovosten in učinkovit. To velja zlasti pri uporabi načela aktivne vloge udeleženca v učnem procesu, ko posameznik lahko v celoti vpliva na izbiro tem in učnih gradiv ter sooblikuje učne cilje z mentorsko podporo. Čeprav je PUM program s specifičnimi cilji in ciljno skupino, evalvatorji programa verjamejo, da bi bilo mogoče podobne rešitve uporabiti tudi v formalnem izobraževanju vsaj kot dopolnilo strukturiranim in specifičnim temam.