Predstavljamo vam prispevek dr. Sabine Jelenc Krašovec s Filozofske fakultete v Ljubljani. V njem preberite, kako so se razvijali koncept vseživljenjskosti učenja ter kakšna in katera so politična, ekonomska in teoretska ozadja le-teh.
Nekaj namigov:
- smo v obdobju ti. tretje generacije vseživljenjskega učenja, ki predpostavlja, da z vseživljenjskim učenjem premagujamo rastoče družbene neenakosti, razvijamo družbeno kritičnost ter omogočamo aktivno vključevanje učečih se v družbo
- vloga ‘učitelja’ v tej generciji vseživljenjskega učenja je predvsem v tem, da spodbuja in omogoča spodbudno učno okolje, ter deli odgovornost za učni proces z drugimi (tako udeleženci kot drugimi deležniki v procesu)
- z izobraževanjem bi naj spodbujali prenosljivo znanje, povezano z življenjem ter razvoj kritične odgovornosti udeleženih v procesu do sebe, okolja in družbe.
Pomembna literatura za globje razumevanje tega, kar se gremo tudi v projektu Post-YU for Learning Emancipation. Priporočamo v branje, odpre se s klikom na sliko: